Polje sivke

Ena moja prvih slik narejenih v akrilni tehniki sredi leta 2014.

Prekmurska domačija

Tipična domačija v slovenskem prekmurju. Slikana v tehniki olje na platnu.

Gorenjska

Težko bi bilo določiti, katera pokrajina naše domovine je najlepša. Vsekakor ena najbolj prepoznavnih je Gorenjska.

Polhov Gradec v snegu

Cankar ga je imenoval najlepši kraj pod soncem. Strinjam se z njim, še posebej ko ga prekrije bela preproga.

Makovo polje

Poigravanje z akrilnimi barvami daje včasih nepričakovane rezultate...

Tina Maze - Superlady

Ob veličastnih zmagah naše šampionke sem se lotil tudi slikanja športnikov v akvarelu...

Gorsko jezero

Gore, jezera, mlake, polja, navduihujejo in kar vlečejo nase akrilne barve ...

Polje sivke

Čudovitim barvam Provanse in njenih polj sivke se je težko upreti ...

Gorska koča

Sanjske počitnice? Zanje ni treba daleč. Ob lepotah neokrnjene narave doline Soče si človek resnično spočije oči in duha ...

Domače vasice

Kljub vsem lepotam domovine čopiči najraje drsijo po platnu, papirju kadar so za motiv podobe iz naše Polhograjske doline ...

Strani

sreda, 30. april 2014

Podreber

Eden lepših pogledov na moj domači kraj Polhov Gradec je pogled s poti iz Srednje vasi na Podreber. Tik pred cerkvijo sv. Elizabete se pred očmi prikažejo; zgoraj polhograjska gora s cerkvijo sv. Lovrenca, pod njo Kalvarija s kapelo posvečeno Žalostni materi božji, in še nižje župnijska cerkev Marijinega rojstva. Seveda ob tem ne smemo spregledati cerkva na Podrebri posvečene sv. Elizabeti. Motiv je meni eden ljubših, zato je bil že večkrat maslikan - tokrat v pomleadni preobleki.

ponedeljek, 28. april 2014

Osamljeni kozolec

Iznad  "novega naselja" vasi  Polhov Gradec se s travniki pokrita pobočja začno dvigati proti polhograjski Gori. Danes je že polovica teh travnikov postalo pašnik, pred desetletji se je večino njih kosilo. Da bi bilo spravilo ob slabem vremenu lažje so na njih postavili več kozolcev. Danes je v celoti ohranjen le eden - "Frjačev". Že kot otroku mi je bil poled mimo kozolcev v dolino proti vas neizmerno všeč. Ker je kozolec, ki je še edini ohranjen tik ob naši košenini mi je še posebej prirasel k srcu.

sreda, 23. april 2014

Počasno "prebujanje"

Od moje zadnje objave je sicer minilo že kar nekaj časa a vseeno je medtem nastalo nekaj novih del. Ker je večini znano, da je naš kraj v februarskem žledu utrpel hude poškodbe, sem tudi jaz od takrat večino časa v gozdu pri sanaciji in spravilu lesa. Počasi se umirja, obenem pa se prebuja pomlad in z njo narava z vsem svojim šarmom, ki kar kliče k čopiču. Medtem, ko nastajajo nova dela pa eno od nastalih v preteklih mesecih.